Podrobnejši opis področij dela

Informacijska podpora logističnim in ostalim poslovnim procesom

V vsaki organizaciji je osnovna vloga informacijske tehnologije (IT) podpora, vzdrževanje in razvoj poslovnih strategij in ciljev organizacije. Pri tem se sprašujemo:

  1. Delamo pravilno?
  2. Izvajamo IT procese dovolj dobro? (Kakšna je kakovost servisov?)

Pri tem nastopajo klasični problemi upravljanja vseh štirih informacijskih virov: informacij, aplikacij, infrastrukture in ljudi.

Investicije v informacijsko tehnologijo

V organizacijah veliko investiramo v informacijsko tehnologijo (IT), vendar ne ustvarjamo nove pričakovane poslovne koristi s tehnologijo samo po sebi – novo vrednost prinaša način, kako tehnologijo upravljamo in uporabljamo. Spoznati je treba, da ne investiramo v IT, temveč v spremembe procesov, podprtih z IT. Pri tem se sprašujemo:

  1. Delamo prav? So investicije pravilne?
  2. Kolikšne in kakšne so dejanske koristi od investicije? Kolikšne in kakšne so glede na pričakovane?

Pri investicijah se veliko ukvarjamo tudi z vprašanjem tveganja.

Simulacije

Simulacije uporabljamo največkrat pri optimizaciji kompleksnih sistemov takrat, ko nimamo na razpolago matematičnega modela (ko je matematična formula preveč kompleksna) in se vprašamo: ‘Kaj če …?’. Računalniška simulacija kot realnost je samo elektronska fantazija, ki nam omogoča poustvarjanje obnašanja kompleksnih sistemov in je za predvidevanje najmočnejše orodje, ki ga trenutno imamo.

Uporaba simulacij se z leti povečuje, saj se zaupanje v rezultate simulacij povečuje tako s kakovostjo modela kakor s številom različnih izvajanj simulacij. Število izvajanj se je v zadnjih nekaj desetletjih povečalo nekaj tisočkrat – glede na Moorov zakon, ki govori o tem, da se vsakih 18 mesecev sposobnosti računalnikov podvojijo. Simulacije so tako postale dostopne praktično v vsakemu okolju in uporabljane so tudi v primerih, v katerih si jih pred desetletji zaradi tehnoloških in finančnih omejitev nismo znali zamišljati.

Simulacije so ključno orodje pri upravljanju logistike, tveganj in tudi informatike.

Informacijska varnost

Sistemi za upravljanje informacijskega varovanja so načrtovani tako, da zagotavljajo primerno in proporcionalno izbiro varnostnih kontrol, s katerimi varujemo informacijske vire. To je predpogoj za potrebno nudenje zaupanja vsem zainteresiranim uporabnikom v izvajanje osnovne vloge informacijskih tehnologij v neki sredini.

Sistemi za upravljanje informacijskega varovanja predstavljajo varnostni model, ki organizaciji zagotavlja predvsem:

  1. Razpoložljivost informacij: pravočasno zagotavljanje informacij uporabnikom na način, kot jih potrebujejo in uporabljajo za izvajanje svojih poslovnih zahtev.
  2. Celovitost informacij: zagotavljanje točnosti, popolnosti in neoporečnost informacij.
  3. Zaupnost informacij: zagotavljanje varovanja informacij pred razkritjem nepooblaščenim osebam in zagotavljanje odgovornosti oseb za dejanja v zvezi z njim dostopnimi informacijami.
  4. Eden od pomembnejših pristopov za zagotavljanje razpoložljivosti je zagotavljanje neprekinjenega poslovanja neke organizacije. Osnova je njegovo načrtovanje. Načrtovanje neprekinjenega poslovanja je proces, ki zagotavlja, da bodo ponovno vzpostavljeni, za poslovanje, bistveni poslovni procesi, aktivnosti in opravila, ki so bili okrnjeni ali povsem onemogočeni zaradi nepričakovanega ali neželenega dogodka. Proces mora zagotavljati, da se ponovna vzpostavitev izvede na osnovi vnaprej definiranih prioritet in na osnovi vnaprej dorečene časovnice tako, da dosežemo normalno stanje vseh bistvenih elementov poslovanja.

Pri informacijski varnosti se veliko ukvarjamo z vprašanjem tveganj in revizijo informacijskih sistemov. Informacijska varnost je torej osnovno področje informatike v luči zagotavljanja servisov, oziroma podpore logističnim in drugim poslovnim procesom.

Informacijske arhitekture

Informacijska arhitektura je upravljanje s strukturiranjem informacij, znanj ali podatkov. Le te so ponavadi strukturirane glede na njihov kontekst (pomen). Termin uporabljamo pri uporabi spleta ali pri večjih podatkovnih bazah in opisuje specializirana znanja za upravljanje z informacijami in uporabo informacijskih orodij. V veliki meri je v povezavi z vedo o knjižničarstvu, dokumentnim poslovanjem in arhiviranjem.

Pri načrtovanju informacijskega sistema pomeni modeliranje podatkovnega modela analiziranje in načrtovanje informacij v sistemu in njihovih medsebojnih odvisnosti. Pri informacijski arhitekturi podatkovno modeliranje postane predvsem abstrakcija. Medsebojne odvisnosti med delčki podatkov postanejo pomembnejše od posameznih podatkovnih zapisov. Zato izdelujemo kataloge vseh mogočih podatkovnih vrednosti in načini dostopa do teh vrednosti postanejo osrednja problematika arhitekture.

Z drugimi besedami: gre za logistiko podatkov, informacij in znanj, kjer želimo na optimalen način zagotavljati celovitost in zaupnost informacij (glej zgoraj področje informacijske varnosti).

Zelena Logistika

Gre za področje, ki je mejno področje informatike, vendar v sedanjem času vedno bolj pomembno, tudi z aspekta delovanja vsake organizacije, logistične oz nelogistične. Podjetja so prisiljena prilagajati se okoljskim megatrendom, lokalnim in evropskim politikam v smeri trajnostnega delovanja znotraj organizacije in znotraj okolja v katerem delujejo.

 Zato bomo v našem laboratoriju na področju zelene logistike:

  • raziskovali in zasledovali svetovna teoretična znanja zelene logistike in zelenih oskrbnih verig,
  • diseminirali pridobljena teoretična in aplikativna znanja,
  • raziskovali primere dobre prakse pri uveljavljanju trajnostnega delovanja,
  • raziskovali možnosti integracije obnovljivih virov v logistične procese,

Comments are closed.